Prepovedane vernakularnosti

Spomladi leta 2020 so na opuščenem gradbišču v Ljubljani postavili produkcijski prostor Krater. Tukaj je mogoče z mobilnimi delavnicami na licu mesta omogočiti produkcijo izdelkov z lokalnimi viri, kot so na primer rastline, zemlja in glive. Kljub uspešnemu sprejemu Kraterja in njihovih raziskav z materiali v javnosti, ne moremo spregledati dejstva, da uporabo naravnih gradbenih materialov v Sloveniji v veliki meri zavirajo dragi postopki izdaje dovoljenj*, zaradi česar je širša raba teh virov nemogoča. Materiali, kot so ilovica, les ali bale slame, so uvoženi ali pa je njihova uporaba pri gradnji nezakonita. Ob trenutni zakonodaji se zdi, da so lokalna materialna območja postala območja prepovedane vernakularnosti.

* Junija 2022 je nov gradbeni zakon legaliziral uporabo t. i. necertificiranih gradbenih materialov v preprostih, manjših stavbah.

Naslovna fotografija: Aljaž Plankl / Krater

Skupina

Krater

Mentorji

Atelier LUMA – Daniel Bell and Marie Vernay
BC Materials – Jasper Van der Linden

Spletno mesto

Krater.si

Instagram

@kratercollective

Člani skupine

Rok Oblak
Gaja Mežnarić Osole
Altan Jurca Avci
Andrej Koruza
Sebastjan Kovač
Primož Turnšek
Anamari Hrup
Eva Jera Hanžek
Gaja Pegan Nahtigal

1

1

RAZISKOVANJE MATERIALOV NA KRATERJU

Krater
4:10

Vpogled v raziskovalno fazo na Kraterju, začasnem produkcijskem prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane.

Kot ena od skupin produkcijske platforme BIO27 se je oblikovalski kolektiv Krater v sodelovanju z ateljejema Atelier LUMA in BC Architects lotil raziskav arhitekture iz zbite zemlje in lokalno pridobljenih materialov ter ustvarila čajni paviljon, ki stoji na gradbišču v središču Ljubljane.

V odziv na trenutno podnebno in okoljsko krizo si je interdisciplinarna skupina oblikovalcev, ekologov, permakulturnikov, novinarjev in arhitektov zastavila pomembno vprašanje: Kako bi lahko zapuščena gradbena jama postala krajinski forum, na katerem bi razpravljali o dostopnosti trajnostnih materialov v Sloveniji?

Bogati viri na urbani lokaciji so omogočili eksperimentiranje z gradbenimi materiali, kot so divja glina, invazivne rastline in gramoz, s katerimi bodo za BIO27 zgradili paviljon iz zbite zemlje. Na novem prizorišču bodo gostili več javnih pogovorov z graditelji in projektanti ter odločevalci. Postregli jim bodo z zeliščnim čajem v skodelicah iz divje gline, izkopane na sami lokaciji. Cilj razprave o zakonskih, družbenih in ekoloških posledicah oblikovanja z lokalnimi materiali pa je med drugim tudi, da bi le-ta pripomogla k novemu začetku – da bodo prepovedane prakse znova postale del vernakularnega.

2

3

2–3

Razstavni sklop Krater na razstavi BIO27 Supervernakularno

Foto: Klemen Ilovar / MAO

4

4–6

PROTOTIPIRANJE: ZAKONITA STRUPENOST, PREPOVEDANA NARAVA

Kocka iz zbite zemlje: divja glina, gramoz, Kocka iz ilovice: divja glina, pesek, kanadska zlata rozga. Krater, marec 2022–

Foto: Lin Gerkman

5

6

7

8

7–11

MEDNARODNA DELAVNICA GRADNJA Z ZBITO ZEMLJO

Z Atelier LUMA in BC Materials, junij 2022

Foto: Lin Gerkman, Amadeja Smrekar

9

10

11

12

12–13

PREDMETI – ZAKAJ NE MOREMO OBLIKOVATI Z GOBAMI IN DIVJO GLINO?

Rok Oblak in Primož Turnšek Skodelica Krater: divja glina; Kapsula: podgobje; Andrej Koruza; čaj iz divjih zelišč: korenike japonskega dresnika; pladenj Burek: les navadne robinije; Sedežna podlaga: kanadska zlata rozga, japonski dresnik

Foto: Klemen Ilovar / MAO

13

14

14–16

Javni program

Pop-Up trgovina v Plečnikovem kiosku in otroška delavnica gradnje z butano zemljo

Foto: Rok Oblak, Lin Gerkman / MAO

15

16

17

17

GRADNJA ČAJNEGA PAVILJONA IZ ZBITE ZEMLJE

Avtorja kocepta: Gaja Mežnarić Osole, Rok Oblak
Oblikovanje in izgradnja paviljona: Rok Oblak, Andrej Koruza, Altan Jurca Avci, Jasper van der Linden, Daniel Bell, Aline Dalgleish
Avtorica besedil: Gaja Mežnarić Osole
Pomoč pri izvedbi projekta: Gaja Pegan Nahtigal, Sebastjan Kovač

Foto: Amadeja Smrekar